Bolove

Jel moze poisen holeselor da naskodi zglobovima

Jel moze poisen holeselor da naskodi zglobovima

Na vrhu z majhno peščico rozin. Na vrh z 2 lupino Benecol ali drugo rastlinsko obogateno margarino in 1 žlico libtinega sirupa. Zemeljska purana v ponvi, dokler ni kuhan; mikrovalovni 1 skodelica instant rjavi riž. Združite puranje in riž ter žlico v zeleno papriko.

Pečemo 30 minut pri stopinjah. Podatki o hranilni vrednosti: mas, 53 g skupne maščobe, 12 g maščobnih kislin, 36 g vlaknin.

Reumatoidni artritis - PLIVAzdravlje

Sarah Stockwell, RD, je klinični dietitičar v kardiološki enoti v Bostonovi bolnišnici. Prav tako svetuje strankam v zasebni praksi v Somervilleju v Massachusettsu. In morda je to del razloga, zakaj imamo tako epidemijo debelih dojenčkov in malčkov v ZDA in po svetu. Ker sladkor uradno ne velja za nevarno snov, natančne študije o tem, kolikšna je sprejemljiva dnevna količina  niso narejene.

Pravkar izdane smernice Svetovne zdravstvene organizacije WHO mejo postavljajo pri petih odstotkih skupnega vnosa kalorij na dan, Ameriško združenje za srce American heart organization pa dopušča osem odstotkov. Lustig je ob tem prepričan, da je velika težava  s sladkorjem tudi ta, da ljudje postanemo z njim zasvojeni.

Sogovornik v svojih predavanjih  in v knjigi Mastna laž — grenka resnica o sladkorju  pravi, da  bistvo svetovne debelosti ni   le v tezi o prenajedanju in pomanjkanju gibanja, prevelikega vnosa kalorij in premajhne porabe  in seštevanju kalorij, ne glede na to, ali so iz cvetače ali iz čokoladne torte,  pač pa predvsem v presnovnem sindromu.

Obstaja več definicij o tem, kaj naj bi bil ta — kot kaže- tudi ključ do rešitve vzroka debelosti. Tak je po razlagi dr. To so male tovarne, ki v naših celicah kurijo energijo. V določenem času lahko porabijo določeno količino energije. A če jih preobremenimo in  vnešene energije ne zmorejo predelati, nimajo druge  izbire kot da jo predelajo v jetrno maščobo in jo naložijo tudi v druge organe.

To je presnovni sindrom. Kakšna bolezen pa se bo razvila zaradi preobremenitve mitohondrijev, pa je odvisno od vsakega posameznika. Večina misli, da je debelost ta, ki povzroča presnovni sindrom, a to ne drži.

Seveda imajo tudi predebeli ljudje  težave z metabolizmom. Ima ga torej več kot polovica prebivalstva ZDA, in to je velikanski problem. Evropa nas dohiteva. Zato vam  tehtnica nikakor ne more povedati, ali imate presnovni sindrom ali ne, potrebujete več podatkov! Kako torej  vemo, ali ima naše preobilno telo zdrav metabolizem in zakaj kljub zavidljivim telesnim meram naše telo trpi zaradi  nakopičene  notranje maščobe?

Edino res zanesljivo sliko nam lahko da slikanje z magnetno resonanco, vendar pa je to velik strošek. Najlažji način je zato merjenje obsega pasu. Če je ta  blizu cm pri moškem in  okoli 90 cm pri ženskah, je možnost, da imate težave z metabolizmom, precejšnja. Tehtnica torej ni zanesljiv pripomoček. Obstaja pa še nekaj krvnih preiskav. Pri nas  se merita dobri in slabi holesterol v krvi. Ali je to zanesljiv način  ugotavljanja presnovnega sindroma? Zaradi tega so nastale številne zmešnjave!

Jel moze poisen holeselor da naskodi zglobovima

Problem je v tem, ker obstajata dve obliki LDL holesterola. Ogljikovi hidrati so izvor tega slabega holesterola! Zaužita maščoba je vir  velikega plovnega LDL-ja, ki je v srčnožilnem sistemu povsem nevtralen. Ko merite LDL, merite oba hkrati! Zato je veliko bolje, če poleg vrednosti LDL holesterola  merite tudi vrednost trigliceridov. Če je ob visoki vrednosti LDL visoka tudi vrednost trigliceridov, imate zelo verjetno presnovno bolezen.

Če pa so trigliceridi nizki, pa je večja verjetnost, da  vaš LDL  verjetno ne povzroča tveganj za srčnožilne bolezni.

Jel moze poisen holeselor da naskodi zglobovima

V nasprotju z vsem, v kar so  znanstveniki,  še posebej pa prehranska  industrija, sladkorni lobiji in promotorji raznolikih manj mastnih in nemastnih diet ter prodajalci topilcev prehranskih maščob  vsa ta desetletja verjeli, dr.

Lustig s svojim znanstvenim delom  skorajda v popolnosti rehabilitira zdrave, nehidrogenirane in  nenasičene maščobe  v naši hrani in jim odpiše  krivdo za maščobo, uskladiščeno v naših teles.

Ali to pomeni, da se na krožnike vračajo mastni zrezki, olja, maslo, ali to pomeni, da lahko maščob pojemo kolikor želimo, če jim le niso primešani sladkorji?

Z nobeno hrano se ne morete prenajedati in pričakovati, da bo vse v redu. Če jeste hrano, ki ne vsebuje sladkorja, je veliko večja verjetnost, da boste zmerni s količino. Vaši možgani bodo dobili signal, da ste pojedli dovolj in ste siti. Sladkor pa ta signal zaustavlja v dveh stopnjah. Ker možgani mislijo, da ste še lačni, jeste več. Zato je  del krivde za prenajedanje v uživanju sladkorja. Ljudje, ki so preizkusili Atkinsovo dieto z večjim vnosom maščob, se ne prenajedajo in deloma izgubljajo težo prav zato, ker njihovi možgani lahko sprejemajo ta signal bolje — saj so se znebili sladkorja.

Maščoba tega ne počne. Je pri  »dovoljenih« 6 žličkah sladkorja na dan  pomembno, ali gre za beli, rjavi,  agavin, rižev ali kak drug sladkor ali slad, javorjev sirup ali morda celo med? Lustig trdi, da med njimi — z vidika ustvarjanja presežnih maščob —  ni razlike. Kaj pa stevia, edino rastlinsko intenzivno sladilo, kaj pa umetna sladila? Nimamo dolgoročnejših podatkov, po katerih bi lahko trdili, da je to dolgoročna rešitev problema.

Kaže, da stevia ni strupena, nima akutnih negativnih stranskih učinkov, toda, kako deluje na telo? Se bo  zato sprostilo več inzulina? Bo zato to sladilo  zahtevalo od nas dodaten kalorični vnos? Enak problem imamo z umetnimi sladili: preprosto nimamo zanesljivih podatkov. In zakaj jih nimamo? Tako nas v okviru projekta Za kaj ti bije srce? Projekt, ki ga je spomladi začelo Združenje za hipertenzijo z ozaveščanjem o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka, se nadgrajuje z ozaveščanjem o holesterolu.

Spodbujajo nas k razmisleku, zakaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, s tem pa tudi k skrbi za zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali. Gre za skupen projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije, ki ga podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.

O previsokih vrednostih škodljivega holesterola med ljudmi še vedno kroži veliko zmot. Polovica vseh srčnih infarktov zaradi motene presnove krvnih maščob Približno polovico vseh srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL. Dobri holesterol z žilnih sten "odnaša" holesterol nazaj v jetra, kjer se nato presnovi.

Skrbi povzroča holesterol LDL. The coach has worked at the club for one season. Tuchel's story: he dreamed of becoming a pilot, finished his career at 25, left Borussia because of a terrorist attack.

Arteta about Edgar: Hard work is amazing. He will become a perfect player if he is more determined.

SLIČNI TEKSTOVI